Dom Janka Škrabana deluje od leta 2008 in je zasebni dom s koncesijo. Pod našo streho stanuje 85 stanovalcev. V domu izvajamo strokovno zdravstveno nego. Kar nekaj stanovalcev je popolnoma odvisnih od pomoči zaposlenih.

Delo s starejšimi ljudmi je zelo zahtevno, a hkrati tudi zelo lepo. Z našimi stanovalci smo doživeli že veliko dragocenih trenutkov. Vsakega stanovalca obravnavamo kot posameznika, ki je v svojem življenju prehodil težko pot. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo iz katere se lahko tudi mi kaj naučimo, če mu le prisluhnemo. Oddelka za obolele za demenco nimamo, ker želimo, da se naši stanovalci z demenco ne počutijo odrinjene, vključujemo jih v vse dnevne aktivnosti z drugimi varovanci, kjer se zelo dobro počutijo.

V začetku nas je bilo strah, kako bo, ali se bomo ujeli kot ekipa, se bomo med sabo razumeli, bomo prijatelji, nas bodo varovanci sprejeli, nas vzeli za svoje in ne nazadnje koliko vsega se bomo še morali naučiti. Vendar s časom ta strah mine. Nabiramo si strokovne izkušnje ter modrost srčnosti in topline za naše stanovalce doma.

Postali smo dobri sodelavci in tudi prijatelji. Znamo si pomagati med seboj, delamo timsko, skupaj rešujemo težave. Čutimo, da nas stanovalci imajo radi in smo del njihovega drugega doma. Za nas ni večje sreče kot ta, ko vidimo, da so naši stanovalci srečni, zadovoljni z nami, ter da se počutijo dobro, hkrati pa varno v naši prisotnosti.

Skozi naše delo pa naj nas spremljajo te besede:

Ko bom nekoč star,
Takrat ne pozabite,
ko ne bom več mogel vedeti,
kaj sem v svojem življenju doživel,
kaj je dobro in kaj slabo zame …
imejte razumevanje do mene,
četudi kdaj mojega vedenja
Ko boste morali misliti in delati namesto mene,
ne boste razumeli.
ko se bom vedel kot otrok,
ko bo moj strah pred sedanjim trenutkom.
Kljub temu sem človek, ki želi,
izzival agresijo … da z njim delate dostojanstveno.

(Gerda Reinhardt - Prošnja starega človeka)